Kako naj se pritožim na sodišče, če menim, da sem žrtev kršitve konvencije?

Sodišču lahko pošljete pismo, v katerem jasno opišete svojo pritožbo, ali pa pritožbo napišete na za to namenjen obrazec in ga pošljete na naslov:

The Registrar

European Court of Human Rights

Council of Europe

F-67075 Strasbourg Cedex

• Pišete lahko v enem od uradnih jezikov sodišča (angleščina in francoščina) ali pa v uradnem jeziku ene od držav, ki so ratificirale konvencijo.
• Če pritožbo vložite po telefaksu, morate po pošti poslati še pisno potrditev.
• Ne prihajajte v Strasbourg osebno, da bi ustno predstavili svoj primer. Vaš primer ne bo zaradi tega nič hitreje pregledan in prav tako ne boste dobili nobenega pravnega nasveta.
• Sodna pisarna vas lahko zaprosi za dodatne dokumente, informacije ali pojasnila v zvezi z vašimi pritožbami.
• Takoj ko dobite obrazec za pritožbo, ga skrbno in čitljivo izpol-nite in čim prej vrnite.

Vsebovati mora:

• kratek povzetek dejstev in vaše pritožbe;
• navedbo pravic iz konvencije, ki so bile po vašem mnenju kršene;
• pravna sredstva, ki ste jih že izkoristili;
• kopije odločb, ki so vam jih v zvezi z vašo zadevo izdali vsi zadevni organi oblasti (teh dokumentov ne vračamo, zato pošljite samo njihove kopije) in
• podpis vas kot vlagatelja pritožbe ali podpis vašega zastopnika.

Če ne želite, da bi bili vaši osebni podatki razkriti, morate o tem takoj obvestiti sodišče in navesti razloge. Predsednik sodišča bo odločil, ali je vaša zahteva upravičena.

• Na tej stopnji postopka ni potrebno, da bi vas zastopal odvet-nik. Če pa se želite obrniti na sodišče po zastopniku, morate skupaj z obrazcem poslati zanj tudi pooblastilo, da lahko nastopa v vašem imenu.

Katere so glavne značilnosti postopka?

• Vaša zadeva bo obravnavana brezplačno.
• Pokriti boste morali samo svoje stroške (kot so honorarji odvetnikom ali izdatki v zvezi z raziskavami in dopisovanjem).
• Ko je vaša pritožba vložena, lahko zaprosite za pravno pomoč. Pravna pomoč ni odobrena samodejno in dana takoj, ampak šele na poznejši stopnji postopka.
• Postopki so vodeni pisno. Zato običajno ni obravnav in o vsaki odločitvi sodišča boste pisno obveščeni.

Kako se vodijo postopki?

• Sodišče mora najprej pregledati, če je vaša pritožba sprejemljiva. To pomeni, da mora zadeva izpolnjevati določene pogoje, ki so določeni v konvenciji. Če pogoji niso izpolnjeni, bo vaša pritožba zavrnjena. Če ste v vlogi navedli več pritožb, lahko sodišče eno ali več njih razgla-si za sprejemljive, druge pa zavrže.

• Če je vaša vloga ali ena od vaših pritožb razglašena za nesprejemljivo, je taka odločitev sodišča dokončna in je ni mogoče razveljaviti.
• Če je vaša vloga ali ena od vaših pritožb razglašena za sprejemljivo, bo sodišče obe stranki (vas in zadevno državo) povabilo, da spor rešita po mirni poti. Obe stranki bo pozvalo, da se dogovorita o rešitvi spora. Če rešitev spora po mirni poti ni mogoča, bo sodišče pritožbo obravnavalo “po vsebini” – kar pomeni, da bo odločilo, ali je bila konvencija kršena ali ne.

Kako dolgo bom moral čakati?

• Glede na sedanje sodne zaostanke boste morda morali čakati leto dni, preden bo sodišče lahko opravilo začetni pregled vaše vloge. Nekatere pritožbe pa so lahko prednostno obravnavane kot nujne, zlasti kadar naj bi bil pritožnik v neposredni fizični nevarnosti.

Pritožba odvetniku zaradi previsokega računa

Spoštovani odvetnik Janez Novak!

Zahvaljujemo se vam za posredovanje v primeru /navedite pri­mer/ in priloženi račun za vaše storitve!

Pri obračunu storitev je nekaj postavk, s katerimi se ne moremo strinjati. Gre predvsem za naslednje zneske, ki so po našem mnenju previsoki in zanje ni pravega pojasnila:

/na kratko opišite postavke in zneske/

Zelo bi vam bili hvaležni za kratko obrazložitev navedenih zne-
skov Prosim, da nas o tem obvestite v roku štirinajstih dni ali pa
me osebno pokličite na mobilni telefon št……….

S spoštovanjem!

Janez Novak

V…………… , dne……………               Podpis:……………………..

Pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča

Zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, kolikor ta zakon (Zakon o upravnem sporu, ZUS) ne določa drugače (glej 70. člen ZUS). Pritožba se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe strankam. Vloži se pri sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji v zadostnem številu izvodov za sodišče in stranke, ki so se udeleževale postopka na prvi sto­pnji. Pritožba ni dovoljena v sporih iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZUS in v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov za lokal-ne volitve.

V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziro-ma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji. Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje opravi poizvedbe, da bi se preverila resničnost pritožnikovih navedb.

Sodba se sme izpodbijati:

• zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu;
• zaradi zmotne uporabe materialnega prava;
• zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zako-na oziroma zakona o pravdnem postopku, ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe.

Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana, če gre za raz-log iz 1., 2., 3., 4. ali 14. točke drugega odstavka 339. člena zakona o pravdnem postopku ali za razlog iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 75. člena ZUS.

Če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, je podana bist­vena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Pritožbeni razlog iz 3. točke prvega odstavka tega člena je dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku (72. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sodbo pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (73. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavi, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka v uprav­nem sporu, in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V tem sklepu sodišče odloči tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bist­vena kršitev določb postopka v upravnem sporu, se ponovno opra-vijo (74. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zavrže tožbo, če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba prvega odstavka 34. člena tega zakona. Vrhovno sodišče s sodbo razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in odpravi upravni akt, če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 35. člena tega zakona. Če vrhovno sodišče ugo­tovi, da se je postopka na prvi stopnji udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, ali če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku, razen če so bila posamezna dejanja v postopku pozneje odobrena, razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in glede na naravo kršitve vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali zavrže tožbo (75. člen ZUS).

Vrhovno sodišče razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, če misli, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze. Če v tem primeru vrhovno sodišče samo opravi glavno obravnavo in ugotovi drugačno dejansko stanje, kakor je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje, s sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje (77. člen ZUS).

Po prejšnjem odstavku odloči vrhovno sodišče brez glavne obravnave:

• če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze;
• če je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva;
• če misli, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo;
• če ugotovi, da je izpodbijani upravni akt ničen, sodišče prve stopnje pa je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Vrhovno sodišče ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona. Sklep se lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, kolikor ZUS tako določa. Zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, je dovoljena posebna pritožba, kolikor ZUS ne določa drugače.