Obveznosti delodajalca:
Pogodba o zaposlitvi sklenjena med delavcem in delodajalcem ne preneha na podlagi suspenza, saj pogodbene in druge pravice, kot tudi obveznosti, ki so vezane neposredno na opravljanje dela, med suspenzom mirujejo. Razlogi za suspenz pogodbe o zaposlitvi so zakonsko določeni in jih je mogoče določiti tudi s pogodbo o zaposlitvi ali drugim predpisom.
Pogoj za reaktivacijo pogodbenih ter drugih pravic in obveznosti delavca je, da se delavec najkasneje v roku 5 dni po prenehanju razloga za suspenz pogodbe vrne na delo.

Obveznosti delodajalca:
Delodajalec mora pogoje za zasedbo delovnega mesta določiti s splošnim aktom.
Kandidati, ki se prijavijo na javni razpis prostega delovnega mesta morajo izpolnjevati zakonsko določene in s strani delodajalca zahtevane pogoje za delo.

Obveznosti delodajalca:
Pogodbeni stranki delavec in delodajalec pogodbo o zaposlitvi skleneta v pisni obliki. Namen pisnosti je določitev medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ter v primeru spora dokaz pogodbene volje strank, obstoječe na dan sklenitve pogodbe.
Posebej je potrebno opozoriti:

• Če pogodba o zaposlitvi ne predvideva možnosti dela v tujini, morata delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi – 3. odst. 211. člena ZDR
• S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti deloajalca– 3. odst. 67. člena ZDR
• Razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo – 1. odst. 147. člena

1. V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu.
2. Poskusno delo traja največ šest mesecev. Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.
3. V času trajanja poskusnega dela lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom.
4. Če delodajalec ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dedka ni uspešno opravil, lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
5. V času trajanja poskusnega dela delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Obveznosti delodajalca:
Delavec in delodajalec se o poskusnem delu dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
Način spremljanja dela delavca v času poskusnega dela ter ocenitev poskusnega dela se lahko določi s pogodbo o zaposlitvi ali internimi akti delodajalca.
Poskusno delo spremlja poslovodna oseba ali od nje pisno pooblaščena oseba, komisija.

(Dopolniti z ustreznimi akti, ki zavezujejo delodajalca)

sklepata

………………………………

………………………………

(firma, pravno organizacijska oblika, sedež delodajalca)

Matična številka: ……………………..

ki jo zastopa direktor/prokurist g./ga. ………………….,

(ali)

po pooblastilu direktorja št. ………..…., z dne ………………., g./ga. ………………….,

(v nadaljevanju delodajalec)

in

………………………………

(ime, priimek)

Stanujoč/ ……………………………………….

Rojen/ ……….…………. v ………………..

po poklicu ……………………………………..

EMŠO ………………….……………………..

Davčna številka …………………………….

(v nadaljevanju delavka)

POGODBO O ZAPOSLITVI

(za določen čas)

1. člen

Uvodne določbe

1. Stranki te pogodbe izjavljata, da sta se pred podpi­som pogodbe o zaposlitvi o vsebini pogodbe predhodno ustno dogovorili. Delavec s podpisom te pogodbe potr­juje, da mu je bil pisni predlog te pogodbe predhodno izročen in sicer dne … .

2. Stranki prav tako izjavljata, da poznata vse zakone, kolektivne pogodbe in druge splošne akte delodajalca, navedene v uvodnem delu te pogodbe, ki so pomembni za pogodbeno razmerje, ki ga ureja predmetna pogodba o zaposlitvi, in sicer:

- ……………

- ……………

- ……………

(Navesti je potrebno vse veljavne predpise, ki zavezujejo delodajalca – kolektivne pogodbe in interne akte delo­dajalca, kot npr. Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o evidencah na področju dela, Pravilnik o ukrepih varstva pri delu,…).

2. člen

Trajanje pogodbe o zaposlitvi

1. S to pogodbo delodajalec in delavka skleneta de­lovno razmerje za določen čas od ………………. do ……………

ali

1. S to pogodbo delodajalec in delavka skleneta delovno razmerje za določen čas ……………………….. mesecev.

2. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se sklepa iz raz­loga:

-       izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

-       nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

-       začasno povečan obseg dela,

-       zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima de­lovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru oseb­nega delovnega dovoljenja,

-       poslovodne osebe in za tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri de­lodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločit­ve,

-       opravljanje sezonskega dela,

-       delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjeva­nja za delo, oziroma izobraževanja,

-       zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditve­nem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potr­dila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacijpoposebnemzakonu,

-       opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktiv­ne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

-       pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizi­rano, delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

-       voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delav­ce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lo­kalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

-       druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti (pogodba o zaposlitvi za določen čas skladno z določbo 3. odst. 20. člena ZDR)

3. člen

Datum nastopa dela

1. Delavec bo delo nastopil dne ……………………… ob ……….. uri. Delavec se mora javiti tega dne pri ………………….

2. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, začne delavec uresničeva­ti z dnem nastopa dela, dogovorjenim v prvem odstavku tega člena.

3. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja začne delavec uresničevati z datumom iz prvega odstavka tega člena tudi v primeru, če delavec tega dne iz opravičenih razlogov ne začne delati.

4. Kot opravičljiv razlog šteje odsotnost zaradi bolezni ali vsak drug razlog, ki predstavlja z zakonom ali kolektivno pogodbo določeno razlog za plačano odsotnost z dela oziroma daje delavcu pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače.

4. člen

Delovni čas

1. Delavec/ka bo delo po tej pogodbi o zaposlitvi oprav­ljal/a s polnim

delovnim časom, … ur na teden.

ali

1. Delavec/ka bo delo po tej pogodbi o zaposlitvi oprav­ljal/a s krajšim delovnim časom od polnega, in sicer … ur na teden.

2. Delo bo delavec/ka opravlja/a vsak dan od pone­deljka do petka od … ure do … ure. V skladu in na podlagi zakonskih določb ter določb drugih veljavnih predpisov, je delavec/ka dolžna delati tudi preko polnega delovnega časa.

ali

2. Delavec/ka bo svoje delo opravljal/a v okviru …-dnevnega delovnega tedna v skladu z razporeditvijo, na­vedeno v internih aktih delodajalca. V skladu in na podla­gi zakonskih določb ter določb drugih veljavnih predpisov, je delavec/ka dolžna delati tudi preko polnega delovne­ga časa.

3. Delovni čas se lahko med letom prerazporedi.

5. člen

Poskusno delo

1. Delavec/ka in delodajalec se s podpisom pogodbe o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu.

2. Poskusno delo delavca/ke traja … mesecev.

3. Poskusno delo se lahko podaljša v primeru delavčeve začasne odsotnosti z dela.

4. V času trajanja poskusnega dela lahko delavec od­pove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom.

5. Delavčevo delo v času poskusnega dela spremlja ………………., ki mora pred iztekom poskusne dobe izdati pisno oceno poskusnega dela. Če delodajalec ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

6. člen

Delovno mesto

1. Delavec/ka bo opravljal/a svoje delo na delovnem mestu ……………….., za zasedbo katerega izpolnjuje vse zahtevane predpisane in zahtevane pogoje, ter po uspešno opravljenem predhodnem preizkusu znanja in zmožnosti in po potrjeni zdravstveni zmožnosti za oprav­ljanje dela.

ali

1. Delavec/ka bo opravljal/a delo, za opravo katere­ga izpolnjuje vse zahtevane predpisane in zahtevane po­goje, ter po uspešno opravljenem predhodnem preizkusu znanja in zmožnosti in po potrjeni zdravstveni zmožnosti za opravljanje dela.

2. Delavec/ka bo na delovnem mestu ……………….. opravljal/a naslednja dela in naloge:

- …

- …

- …

kot tudi druga dela in naloge, katera je dolžan/na opravljati na podlagi zakona ali internih predpisov delo­dajalca.

ali

2. Delavec/ka bo kot pogodbeno dogovorjena dela opravljal/a naslednja dela in naloge:

- …

- …

- …

kot tudi druga dela in naloge, katera je dolžan/na oprav­ljati na podlagi zakona ali internih predpisov delodajalca.

3. Delovni čas se lahko med letom začasno prerazpore­di, če nastopi kateri izmed naslednjih razlogov:

- nepredvidljivi dogodki pri poslovanju delodajalca;

- možnost nastanka večje škode;

- zagotavljanja nemotenega delovnega procesa zaradi večjih potreb strank;

- drugi pogoji (ki morajo biti pogodbeno določeni).

7. člen

Kraj opravljanja dela

Delavec/ka bo delo opravljal/a na sedežu delodajalca, v poslovnih prostorih delodajalca, glede na potrebe dela pa tudi drugod, zunaj prej navedenih lokacij, če se delo opravlja na terenu ali pri strankah delodajalca, ali v tujini.

8. člen

Plača

V skladu s sistematizacijo delovnih mest, glede na dodat­na, zahtevana funkcionalna znanja, normalne delovne po­goje in s tem v zvezi pričakovane rezultate, bo delavec/ka za svoje delo za polni delovni čas prejemal/a osnovno bru­to plačo v višini ……………… EUR.

Poleg osnovne plače delavcu/ki pripadajo dodatki v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Delavcu/ki v času opravičene odsotnosti z dela pripa­da nadomestilo plače v primerih ter v višini določenih z zakonom in kolektivno pogodbo.

Delavcu/ki se plača izplača vsakega … v mesecu za pretekli mesec, vendar najkasneje do … v mesecu, če je pogodbeno dogovorjen plačilni dan dela prost dan. Plača se delavcu/ki izplača na njegov/njen račun št.: ………………, odprt pri poslovni banki ………………………., ki ga je predhodno sporočil delodajalcu. Delavec lahko kadarkoli pisno sporoči delodajalcu, da želi, da se mu pla­ča izplačuje na drug račun ali na drug način.

9. člen

Povračilo stroškov

Delavki pripadajo drugi prejemki iz delovnega razmerja in povračila stroškov v primerih, ki jih v skladu z zakonom določa kolektivna pogodba in pod pogoji, ki jih določa Uredba o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih pre­jemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. l. 140/06) in sicer:

- povračilo stroškov prehrane med delom

- povračilo stroškov prevoza na delo in z dela

- povračilo stroškov na službenem potovanju

- regres za letni dopust

- terenski dodatek

- jubilejne nagrade

- solidarnostne pomoči

- nadomestilo za ločeno življenje

- nočitev

- odpravnina ob upokojitvi – PREVERI PO KP

10. člen

Letni dopust

Delavcu/ki pripada letni dopust ob sklenitvi te pogodbe v višini … dni. Celotno število pripadajočih dni letnega do­pusta za posamezno koledarsko leto, se delavcu/ki določi z odločbo o dopustu na podlagi določb ZDR in veljavne kolektivne pogodbe.

Izrabo letnega dopusta delavke določa in odreja de­lodajalec glede na poslovne potrebe. Delavec/ka lahko izrabi 1 dan dopusta na dan, ki ga določi sam/a, če pred­hodno najmanj 3 dni pred nameravanim dnevom, ko želi izrabiti ta dan letnega dopusta, pisno obvesti delodajalca o nameri izrabe dopusta.

(Minimalno število dni letnega dopusta se določi upošte­vaje razporeditev delovnih dni v tednu za posameznega delavca.)

1. OBVEZNOSTI DELAVCA/KE

11. člen

Vestno opravljanje dela

Delavec/ka mora svoje delo opravljati vestno, strokov­no, pravočasno in po navodilih delodajalca oziroma na­drejenega delavca.

Delavec/ka se je dolžan/na v primerih in pod pogoji do­ločenim z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, oprav­ljati tudi druga dela, ki ne sodijo med dela delovnega me­sta, za katero se sklepa to pogodbo.

12. člen

Varstvo pri delu

Delavec/ka mora pri svojem delu spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter delo opravlja­ti pazljivo, da zavaruje svoje življenje in življenje in zdravje drugih oseb. Ukrepi za posebno varstvo pri delu so določe­ni v izjavi o varnosti z oceno tveganja in je bil/a delavec/ka z njimi seznanjen/a pred sklenitvijo pogodbe o zaposlit­vi, kar potrjuje s podpisom le-te.

Delavec/ka je dolžan/na opraviti preizkus znanja iz varstva pri delu in požarnega varstva in vzdrževati veljavnost izpita.

13. člen

Notifikacijska dolžnost

Delavka mora obveščati delodajalca o bistvenih oko­liščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnje­vanje njegovih/nih obveznosti iz te pogodbe. Delavec/ka mora delodajalca obveščati o vsaki grozeči nevarnosti za življenje ali zdravje ali za nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu.

Delavec/ka se je dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja ter glede na naravo de­javnosti delodajalcu, materialno ali moralno škoduje ali bi lahko škodovalo poslovnim interesom družbe.

Delavec/ka in delodajalec se dogovorita tudi, da mora delavec/ka najkasneje v roku 24 ur delodajalca obvesti­ o izostanku z dela, ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na njeno opravljanje pogodbeno prevzetih del in nalog. De­lavec/ka se zavezuje, da se bo do strank ter sodelavcev obnašala kulturno ter da bo delovna sredstva uporabljala gospodarno in vestno. Delavec/ka brez predhodnega so­glasja delodajalca ne sme med delovnim časom zapustiti delovnega mesta, kot tudi ne sme zamujati za delo ali z dela predčasno odhajati.

14. člen

Izobraževanje

Delavec/ka se je dolžna strokovno izobraževati in izpo­polnjevati v skladu z zahtevami delovnega mesta. Delo­dajalec delavcu/ki povrne stroške za prevoz, kotizacijo oziroma šolnino in bivanje v kraju izobraževanja, če se delavka šola po napotilu delodajalca.

15. člen

Varovanje poslovnih skrivnosti

Delavec/ka je dolžna ves čas trajanja delovnega raz­merja varovati vse delodajalčeve poslovne skrivnosti, še zlasti podatke in informacije, ki so mu/ji bili zaupani pri opravljanju dela ali je bila z njimi seznanjena na drug na­čin, predvsem pa ne sme tako pridobljenih podatkov in informacij izkoriščati za svojo osebno uporabo ali jih izdati tretjim osebam.

Poslovno skrivnost tvorijo poleg podatkov, ki so določeni z internimi akti, tudi podatki, za katere je očitno, da bi na­stala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Delavka je dolžna varovati tudi osebne podatke, s ka­terimi se seznani ali seznanja pri svojem delu in življenju v družbi, ne glede na to, na katero osebo se ti podatki na­našajo.

Delavec/ka mora tudi po prenehanju delovnega raz­merja varovati delodajalčeve poslovne skrivnosti, torej vse podatke, ki jih je kot take določil delodajalec in ki so mu bili zaupani ali je bil z njimi seznanjen na drug način ter da takih podatkov ne bo izkoriščal za svojo osebno uporabo ali jih izdal tretjemu.

Med poslovne skrivnosti so uvrščeni tudi vsi drugi poda­tki, ki niso izrecno opredeljeni kot poslovna skrivnost, je pa očitno, da bi delodajalcu nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

16. člen

Konkurenčna prepoved

Med trajanjem delovnega razmerja ne sme delavec/ka brez predhodnega pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v ok­vir tistih dejavnosti, ki jih delodajalec dejansko opravlja in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkuren­co. Če delavec/ka brez predhodnega pisnega soglasja opravlja dela ali sklepa posle, krši delovno obveznost, za­radi česar lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Če delavec/ka krši konkurenčno prepoved za tako krši­tev odškodninsko odgovarja.

Glede poslov, ki so bili sklenjeni za tuj račun, lahko delo­dajalec od delavke zahteva, da mu izroči sredstva, ki jih je prejela oziroma, da pridobljeno premoženje prenese nanj.

17. člen

Konkurenčna klavzula

V primeru, če pogodba o zaposlitvi preneha s spora­zumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena tega zakona, ter delavcu/ki delovno razmer­je pri delodajalcu preneha, delavec/ka ne sme opravljati konkurenčne dejavnosti ali se zaposliti pri družbi, ki oprav­lja konkurenčno dejavnost, niti ne sme na kakršnikoli dru­gi dejanski ali pravni podlagi uporabiti ali izkoristiti, v korist tretje osebe ali svojo korist proizvodnih, tehničnih ali po­slovnih znanj, ki jih je pridobila pri delodajalcu.

Pogodbeni stranki se dogovorita, da traja pogodbeno dogovorjena konkurenčna klavzula ………….., šteto od datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma delo­vnega razmerja.

Delavka ima v obdobju veljavnosti konkurenčne klav­zule, to je v obdobju ………… po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če mu/ji konkurenčna klavzula onemogoča pridobivanje primerljivega zaslužka in to delodajalcu do­kaže s predložitvijo preverljivih listinskih dokazov, pravico do mesečnega denarnega nadomestila v višini tretjine povprečne plače, ki jo je prejel/a v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Ves čas trajanja konkurenčne klavzule mora delavec/ka delodajalcu mesečno posredovati potrdila o višini vsa­kega zaslužka, ki ga prejema po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu in sicer najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.

Kot zaslužek delavke se štejejo vsi dohodki, ki jih delavec/ka pridobi z dovoljenim delom, kot npr. plača iz novega de­lovnega razmerja, dohodek iz samostojne dejavnosti, do­hodek iz opravljanja priložnostnih poslov, avtorski honorar, honorar na podlagi podjemne pogodbe, ipd. Potrdila o vi­šini mesečnega zaslužka morajo biti po pošti posredovana na naslov delodajalca: ……….., pri čemer se šteje dan od­daje na pošto za dan izročitve delodajalcu.

Stranki te pogodbe se lahko pisno dogovorita tudi za iz­plačilo denarnega nadomestka v enkratnem znesku.

Delodajalec in delavec/ka se lahko sporazumno dogo­vorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule.

18. člen

Disciplinska in odškodninska odgovornost

Delavka je za kršitve zakonskih in drugih obveznosti iz te pogodbe disciplinsko in odškodninsko odgovorna po do­ločilih zakona ter kolektivne pogodbe.

1. 2.     OBVEZNOSTI DELODAJALCA

19. člen

Zagotavljanje dela, delovne opreme,

delovnih sredstev

Delodajalec mora delavki zagotavljati delo, dogovorje­no s to pogodbo in vsa potrebna sredstva in delovni ma­terial, da lahko delavka nemoteno izpolnjuje svoje delo­vne obveznosti.

Delodajalec mora delavki zagotavljati redno in v rokih v tej pogodbi dogovorjeno plačilo za opravljeno delo in povračilo stroškov, ki jih ima delavka v zvezi z delom.

Delodajalec mora delavki zagotavljati pogoje za varno in zdravo delo v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, izjavo o varnosti in oceno tveganj na delovnem mestu.

20. člen

Odpovedni rok

V primeru, če pogodbo o zaposlitvi odpove delavka znaša odpovedni rok … dni.

V vseh ostalih primerih veljajo zakonsko določeni odpo­vedni roki, ne glede na to, katera pogodbena stranka po­godbo odpoveduje.

Odpovedni roki se lahko skrajšajo le s pisnim dogovo­rom strank.

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita o izplačilu ustrezne­ga denarnega povračila namesto odpovednega roka s po­sebnim pisnim dogovorom.

21. člen

Veljavni predpisi za urejanje pogodbenega razmerja

Za urejanje pravice in obveznosti strank te pogodbe, ki niso urejene s to pogodbo, se poleg predpisov, ki urejajo delovna razmerja, uporabljajo določbe veljavne kolektiv­ne pogodbe.

22. člen

Spremembe in dopolnitve pogodbe

Spremembe ali dopolnitve te pogodbe se urejajo z aneksom k tej pogodbi na predlog ene izmed pogodbe­nih strank ali sporazumno, razen v primeru, ko se mora na podlagi iz 2. odstavka 47. člena ZDR skleniti nova pogod­ba o zaposlitvi.

23. člen

Razno

Delavec s podpisom pogodbe potrjuje, da delodajalcu ni zamolčal dejstev ali okoliščin, katere bi mu onemogo­čale ali ga bistveno omejevale pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe, ali ki bi lahko ogrožale življenje in zdravje drugih ljudi.

Za vprašanja, ki jih ta pogodba o zaposlitvi posebej ne ureja oziroma ne ureja drugače, se neposredno uporab­ljajo določbe splošno veljavnih predpisov ter normativnih aktov, ki zavezujejo delodajalca.

24. člen

Veljavnost pogodbe o zaposlitvi

Pogodba stopi v veljavo z dnevom podpisa obeh pogod­benih strank.

Ta pogodba je pisana v 2 enakih in enakovrednih izvo­dih, od katerih prejme vsaka stranka 1 izvod.

V………….., dne ……………

Delodajalec                                                 Delavec

…………………………                                    …………………………

Datum podpisa:                                          Datum podpisa:

………………………….                                   ………………………

_____________

_____________

ki jo zastopa direktor g. ___________

(v nadaljevanju delodajalec)

izdaja

_____________

_____________

_____________

EMŠO: _____________

(v nadaljevanju delavcu)

na podlagi določbe 180. člena ZDR naslednji

SKLEP O DISCIPLINSKI ODGOVORNOSTI

Delavcu …………………………….. roj. ……………. naslov ……………………….., poštna št. …………., kraj ……………………………………., EMŠO: ………………………., ki dela na delovnem mestu ………………………….. na podlagi pogodbe o zaposlitvi št. …….., sklenjene dne ………, se izreče disciplinska sankcija

…………………………

(opomin, denarna kazen, odvzem bonitet,…)

(zaradi naklepne kršitve pogodbene delovne obveznosti iz člena …. pogodbe o zaposlitvi / zaradi kršitve pogodbe­ne obveznosti iz hude malomarnosti iz člena … pogodbe o zaposlitvi)

v zvezi s členom … ZDR, ker je dne …………………………..

(opisati dejanje).

Obrazložitev:

Delavec in delodajalec sta dne …………… sklenila po­godbo o zaposlitvi št. … (dalje: pogodba o zaposlitvi) in v njej določila obveznosti delavca. Delavec je s svojim rav­nanjem kršil … čl. pogodbe o zaposlitvi in/ali čl. … ZDR, s tem da je dne ………. v času od …… do …. neopravičeno ………………….. .

Vodja delovne enote je predlagal zoper delavca/ko uvedbo disciplinskega postopka zaradi kršitve delovne dolžnosti dne ……….., in sicer ……………… . Kršitev je bila delavcu/ki nesporno dokazana na podlagi naslednjih do­kazov ……………………, ki jih je delodajalec tekom po­stopka vpogledal in predočil delavcu/ki.

Vročitev pisne obdolžitve z vabilom na zagovor in za­govor:

Delavcu/ki je bila pisna obdolžitev z vabilom na zagovor vročena dne ………

Delavec se je dne …. odzval na vabilo delodajalca ter tudi podal svoj zagovor. V zagovoru je po­jasnil okoliščine, v katerih je prišlo do neljubega dogodka, povedal je da ………………………….. .

Delavec/ka se zagovora ni udeležil/a, svojega izostan­ka tudi ni opravičil/a, zato je delodajalec odločil brez za­govora delavca/ke, saj je bil/a delavec/ka na posledice izostanka z zagovora brez opravičljivega razloga poučen/a v vabilu na zagovor.

Seznanitev sindikata:

Delavec/ka je ni zahteval/a, da delodajalec o name­ravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sin­dikat.

Delavec/ka je z dopisom z dne ……. zahteval/a, da se o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz po­slovnega razloga obvesti sindikat …………., katerega član/ica je delavec/ka po lastni navedbi. Delodajalec je sindikat seznanil o uvedbi disciplinskega postopka in kršitvi s pisnim obvestilom z dne …. Delodajalec je dne ….. prejel pisno mnenje sindikata, v katerem je sindikat navedel, da …….

Delodajalec je po preučitvi odgovora sindikata zaklju­čil, da nasprotovanje sindikata ni utemeljeno skladno s 3. odst. 84. člena ZDR, ker ……..

(Delavec se vabilu delodajalca, da poda dne ….. svoj za­govor ni odzval in je izrecno odklonil pravico, da bi se za­govarjal.

Delavec se vabilu delodajalca, da poda dne ….. svoj za­govor neopravičeno ni odzval.)

Ker je delavec kršil svoje delovne obveznosti, je prišlo do precejšnjih težav pri poslovanju, in sicer …………..

Ob upoštevanju vseh subjektivnih in objektivne okoliščin primera, in sicer …

(delavčevo odkritosrčno priznanje, dejstvo, da gre za prvo kršitev, da delodajalcu materialna škoda ni nastala,… v katerih je bila kršitev storjena, stopnja ogrozitve, zastoja, nedela, …, delavčeve individualne lastnosti)

je delodajalec odločil, da se delavcu izreče opomin.

S tem je sklep utemeljen.

PRAVNI POUK:

Če delavec/ka meni, da so mu/ji s to odločbo kršene njegove/ne pravice iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi.

Če delodajalec v roku 8 dni od datuma prejema pisne zahteve delavca/ke kršitve e odpravi oziroma, delavec/ka pa vztraja, da obstaja kršitev njegovih/nih pravic, lahko v nadaljnjih 30 dneh zahteva sodno varstvo pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem.

Delodajalec

………………………….

Vročiti:

- delavcu (osebno ali skladno z določili ZPP).

- sindikatu, katerega član je delavec ob uvedbi postopka,

- personalna mapa delavca.

Delodajalec ne sme zahtevati tovrstnih podatkov in ostalih podatkov, ki z opravljanjem dela nimajo neposredne povezave. Delodajalec lahko zahteva samo predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.

• Kako in na kakšen način lahko spremenim pogodbo o zaposlitvi?

Pogodbo o zaposlitvi je mogoče spremeniti, če v to privolita obe stranki. Če želite spremeniti pogodbo o zaposlitvi, morate svoj predlog o spremembah z dopisom v pisni obliki predložiti nasprotni stranki. Če nasprotna stranka v spremembe privoli, se sestavi in podpiše nova pogodba o zaposlitvi ali ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi.

• Na kaj moram biti pozoren ob pregledovanju in pred podpisom pogodbe, ki jo vnaprej sestavi delodajalec?

Pri pregledovanju pogodbe o zaposlitvi se osredotočite predvsem na to, da so pravilno zapisani vaši podatki, da je višina plače taka, kot sta se vnaprej dogovorila, in da ni nikjer izrecno zapisano, da se čemer koli odpovedujete.

• Ali je v pogodbo o zaposlitvi obvezno vpisati odpovedne roke?

Ne. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih se lahko glede odpovednih rokov stranki pogodbe sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

• Ali mora delodajalec delavca nujno vključiti v socialno zavarovanje?

Da. Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Delavec lahko tudi zahteva, da se mu izroči kopija prijave v 15 dneh od začetka dela.

• Pri zasebnem delodajalcu sem pred 7 dnevi podpisal pogodbo o zaposlitvi. Dogovorila sva se, da kmalu začnem delati. Kdaj mi začne teči delovna doba oz. socialno zavarovanje?

V primeru, da v pogodbi o zaposlitvi ni točno napisano, kdaj začnete delati, se šteje kot datum začetka opravljanja dela tisti datum, ko ste sklenili pogodbo o zaposlitvi.

• Pred kratkim sem sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ali me lahko delodajalec zaposli zgolj za določen čas kljub temu, da je narava dela taka, da bi po mojem mnenju moral z menoj skleniti pogodbo za nedoločen čas?

Zakon o delovnih razmerjih spodbuja sklepanje pogodb za nedoločen čas. V skladu z 52. členom Zakona pa se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, da manjši delodajalec lahko sklepa tudi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če ima torej vaš delodajalec status manjšega delodajalca (do deset zaposlenih) in je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno, da lahko sklepa tudi pogodbe za določen čas, potem ni kršil zakona.

• Ali mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki?

Da. Pogodba o zaposlitvi mora biti vedno sklenjena v pisni obliki.

Kaj pravzaprav privablja turiste na Maldive? Turkizna barva morja, bele peščene plaže, kokosove palme in prijazni domačini. Otočje je zelo romantično in kot tako tudi idealno za poročna potovanja, individualno raziskovanje ali družinske počitnice. Najbolj znane so  lesene hiške na morju, ki jih lahko najamete in v njih preživite svoj romantičen in sanjski dopust. Zadnja leta so zelo popularne tudi poroke na Maldivih čeprav lahko katoliško poroko opravite samo simbolično. Prevladujoča religija na Maldivih je namreč islam, domačini pa so sunitski muslimani. Agencije vam uredijo sanjsko simbolično poroko saj na otokih ni katoliških duhovnikov. Vendar konec koncev je pomembna samo zaobljuba.

Kot glavno plačilno sredstvo se na Maldivih uporablja denarna enota Rufiy, ki jo lahko kupite na letališču in v glavnem mestu Male. Bank in menjalnic ni na vseh otokih, prav tako ni povsod podprto plačevanje z plačilnimi karticami. Priporočljivo pa je, da imate vedno pri sebi nekaj gotovine že zaradi napitnin, ki so na Maldivih že tradicija.

Kdaj je najbolj priporočljivo potovati na Maldive? Vsekakor lahko otočje obiščete v vsakem letnem času saj prevladuje tropsko podnebje in povprečne temperature so vedno okoli trideset stopinj. Vseeno pa boste imeli garantirano največ lepega vremena, če se boste na otoke odpravili med decembrom in aprilom, ko ni nobenega monsunskega obdobja. V tem času je tudi izredno popularno potapljanje v Indijskem oceanu. Opreme za potope ne potrebujete saj imajo na vsakem koraku potapljaške centre kjer si lahko vso opremo izposodite.

Najceneje si boste takšen oddih privoščili, če se odločite za last minute Maldivi potovanje in odletite iz enega od bližnjih letališč. Maldive se splača doživet vsaj enkrat v življenju in naj se vam nikamor ne mudi. Vzemite si vsaj dva tedna časa saj se pogosto zdi, da se je na tem otočju ustavil čas in skoraj zagotovljeno si boste svoje počitnice na Maldivih zapomnili za vso življenje.

First minute rezevacija pomeni, da rezerviramo počitnice že več mesecev pred odhodom in tako koristimo vse ugodnosti, ki jih agencije za takšne rezervacije ponujajo. Izredno so popularne first minute počitnice na Hrvaškem, ki so med Slovenci še posebej popularne. Marsikdo si namreč ne upa čakati na zadnji trenutek saj se pogosto zgodi, da so dobre namestitve hitro razprodane, sploh pa to velja za apartmaje ob morju.

Med najbolj popularne destinacije kjer so zaželjene first minute rezervacije spadajo tudi Kanarski otoki, Egipt, Tunizija, Turčija in tudi Grški toki. Predvsem first minute Grčija je zelo zaželjena za družinske počitnice saj agencije v pomladnih mesecih ponujajo velike popuste na zgodnje rezervacije za grške otoke. Najpogosteje pa se za takšne rezervacije odločajo družine z majhnimi otroki, ki imajo ponavadi večje zahteve in si ne morejo privoščiti, da bi čakali na last minute ponudbe.

Zelo zanimivi za first minute rezervacije so tudi Kanarski otoki, predvsem Tenerife in Gran Canaria, ki sta tudi najbolj obiskana otoka. Tudi eksotična potovanja se splača rezervirati dovolj zgodaj, tukaj mislimo predvsem na Maldive, Tajsko, Dominikansko republiko in Mauritius. Kakorkoli se že boste odločili, dobro premislite in se posvetujte s svojimi turističnimi agenti potem pa v lov na najugodnejše počitnice.

Predznamba varuje vrstni red vknjižbe predznamovanih pravic.

Predznamba ni ovira za nadaljnje vpise glede vknjižene pravice.

Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:

• nepravnomočnih sodnih in upravnih odločb, s katerimi se odloča o pridobitvi, prenosu ali prenehanju pravice;
• sodnih odločb, s katerimi se predznamba dovoljuje kot zavarovanje po določbah zakona o izvršilnem postopku;
• sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če je pri sodišču položen dolg, zavarovan s pogodbeno zastavno pravico, ki ga po določbah obligacijskega prava ni mogoče plačati upniku;
• zasebne listine, na kateri ni overjen podpis osebe, ki mora biti po ZZK overjen;
• v drugih primerih, ki jih določa zakon.