Toženec je dolžan v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje, zato mora na leseno barako ponovno namestiti vhodna vrata, da ne bo izvršbe.

Tožencu se v bodoče prepoveduje vsakršno poseganje v neposredno posest nepremičnine parc. št. 113 – sadovnjak, da ne bo izvršbe.

Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške postopka v znesku _____EUR v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

opr. št…………… z dne……………

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi

opr. št. ………….. z dne 19. 11. 2010 v celoti razveljavilo in izvršilni postopek ustavilo.

Zoper ta sklep vlagam pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zoper tisti del, v katerem je sodišče prve stopnje sklep o izvrš­bi z dne 19. 11. 2010 v celoti razveljavilo zaradi umika predloga za izvršbo. Moja vloga z dne 13. 10. 2010 predstavlja predlog za ustavitev izvršbe na podlagi 147 člena ZIZ, ne pa umika predloga za izvršbo. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi bom namreč lahko ponovno predlagal izvršbo ali terjatev prijavil v stečajni oziroma podobni postopek, zato imam interes, da sklep z dne 19. 11. 2010 živi.

Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da sem pritožnik pred­log za izvršbo umaknil in v posledici tega nepravilno razveljavilo sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je vlogo pritožnika-upnika z dne 13. 10. 2010 (l. št. 15) očitno obravnavalo kot umik predloga za izvršbo v celoti, čeprav sem s to vlogo pritožnik-upnik predlagal le ustavitev izvršilnega postopka. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal dne 26.11.1996 pravnomočen. Ker sem upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, sem dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim. 2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano (1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek – kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, je sodišče prve stopnje storilo abso-lutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podlage za razvelja­vitev sklepa o izvršbi pa v konkretnem primeru ni najti niti v 2. odst. 76. člena ZIZ, saj izvršilni naslov ni bil ne pravnomočno odpravljen ne spremenjen in ne razveljavljen ali izrečen za neveljavnega.

Predlagam, pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi v tistem delu, s katerim je sodišče prve sto­pnje razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi (3. točka 365. člena ZPP v zvzi s 15. členom ZIZ).

Priglašam tudi stroške postopka.
V…………… , dne……………                   Podpis:……………………..

Sodišče: ………………………

UGOVOR DOLŽNIKA ZOPER SKLEP O IZVRŠBI SODIŠČA V …

opr. št …………… z dne ……………

Dolžnik ………….. vlagam ugovor zoper navedeni sklep o izvrš­bi zaradi bistvene kršitve določb Zakona o izvršbi.

Menim, da sodna odločba, na podlagi katere upnik predlaga, da se izvrši, še ni mogoče izvršiti, saj še ni potekel rok za prostovoljno izvršitev s tem, ko je sodišče izdalo sklep o izvršbi dne………

je bistveno kršilo določbe ZIZ.

Glede na navedeno predlagam, da sodišče ugovoru ugodi, ter v celoti ustavi izvršbo v navedeni zadevi.

V…………….. , dne……………                   Podpis:……………………..

Kdo lahko vloži nadzorstveno pritožbo?

OSEBA, KI JE KOT STRANKA UDELEŽENA V SODNEM POSTOPKU ALI NJEN POOBLAŠČENEC.

Kam se lahko nadzorstvena pritožba naslovi?

• NA PREDSEDNIKA SODIŠČA,  PRI KATEREM SE ZADEVA OBRAVNAVA
• NA PREDSEDNIKA SODIŠČA VIŠJE STOPNJE (višje ali vrhovno sodišče)
• NA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE.

Kateri je edini namen, ki ga je mogoče uresničiti z vložitvijo nadzorstvene pritožbe?

POSPEŠITEV SODNEGA POSTOPKA OZIROMA REŠITVE SODNE ZADEVE.

Kaj lahko stori predsednik sodišča, pri katerem se zadeva obravnava?

• od sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, zahteva poročilo;
• zahteva vpogled v spis;
• pisno opozori sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje;
• odredi prednostno reševanje zadeve in določi rok za opravo procesnih dejanj;
• zaradi preobremenjenosti sodnika odredi predodelitev zadeve.

Kaj lahko stori predsednik sodišča višje stopnje?

• odstopi nadzorstveno pritožbo predsedniku sodišča, pri kate­rem se zadeva obravnava in zahteva poročilo o zadevi;
• odredi prednostno reševanje zadeve;
• določi rok za opravo procesnih dejanj;
• sodniku, ki rešuje zadevo določi rok za podajo poročila o opravljenih procesnih dejanjih;
• predsedniku sodišča predlaga predodelitev zadeve zaradi preobremenjenosti sodnika, ki zadevo obravnava.

Kaj lahko stori Ministrstvo, pristojno za pravosodje?

• odstopi nadzorstveno pritožbo predsedniku sodišča in zahteva posredovanje poročila, ter ukrepanje v skladu z njegovimi pristojnostmi glede nadzorstvene pritožbe.

Česa v okviru nadzorstvene pritožbe ne more storiti niti predsednik sodišča, pri katerem se zadeva obravnava, niti predsednik neposredno višjega sodišča, niti Ministrstvo za pravosodje?

• VPLIVATI NA VSEBINSKE ODLOČITVE SODNIKA OZIROMA SODIŠČA, ALI DOSEČI SPREMEMBO, RAZVELJAVITEV ALI ODPRAVO SODNE ODLOČITVE.

Kako se vloži nadzorstvena pritožba in kaj je potrebno tej priložiti?

• NADZORSTVENA PRITOŽBA SE VLOŽI NA OBRAZCU “Obr. NP 1″, KATEREMU SE PRILOŽI DOKAZILO O TEM, DA JE VLOŽNIK NADZORSTVENE PRITOŽBE STRANKA V SODNEM POSTOPKU ALI NJEN POOBLAŠČENEC.

Kje je mogoče dobiti obrazec “Obr. NP 1″?

• NA SODIŠČIH, NA MINISTRSTVU ZA PRAVOSODJE, OBJAVLJEN PA JE TUDI NA URADNI SPLETNI STRANI MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE IN NA SPLETNI STRANI WWW.SODISCE.SI. Pravna podlaga je 72. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 100/2005 – uradno prečiščenobesedilo – UPB2

Pri pregledu vašega poslovanja smo ugotovili, da se že dalj časa ne držite pogodbe, ki ste jo podpisali z našim podjetjem.

Vaša pogodba z nami namreč točno določa način dela, kar pomeni redno oskrbovanje naših kupcev z izdelki, redno oz. tedensko oddajanje poročil glede vašega dela itd.

Prosimo vas, da se držite dogovora in pričnete z resnim delom že danes! V kolikor imate tehtne razloge in opravičilo za vaše slabo delo, vas vabimo, da se zglasite na sedežu našega podjetja, da poskušamo skupaj rešiti nastalo situacijo.

Prosimo, da nas pokličete na telefon št……………. v najkrajšem možnem času.

Lep pozdrav!

Janez Novak

V Ljubljani, dne 21. 9. 2010                Podpis:

Pravico do pritožbe imajo stranke, zagovornik, obtoženčev zakoniti zastopnik in oškodovanec (367. člen ZKP). V korist obtoženca se smejo pritožiti tudi njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik. Rok za pritožbo teče tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vročen obtožencu oziroma njegovemu zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP). Državni tožilec se sme pritožiti tako v škodo kakor tudi v korist obtoženca. Oškodovanec sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka; če pa je državni tožilec prevzel pre-gon od oškodovanca kot tožilca (drugi odstavek 63. člena ZKP), se sme oškodovanec pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpod¬bijati sodba (370. člen ZKP). Pritoži se lahko tudi oseba, kateri je bil vzet predmet (drugi odstavek 69. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije) ali kateri je bila odvzeta premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem (drugi odstavek 96. člena kazen¬skega zakonika Republike Slovenije), in pravna oseba, kateri je bil izrečen odvzem premoženjske koristi (98. člen kazenskega zako¬nika Republike Slovenije). Zagovornik in druge osebe se smejo pritožiti tudi brez posebnega obtoženčevega pooblastila, vendar ne proti njegovi volji.

Upravičenci do pritožbe (367. člen) morajo pritožbo napovedati (368. člen ZKP). Pritožbo lahko napovejo takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe (prvi odstavek 362. člena), najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe (tretji odstavek 362. člena ZKP).

Če upravičenec do pritožbe v zakonskem roku pritožbe ne napo-ve, se praviloma šteje, da se je odpovedal pravici do pritožbe. Če nihče od upravičencev do pritožbe (367. člen) pritožbe ne napove, ni potrebno, da bi pisno izdelana sodba vsebovala obrazložitev. V tem primeru tudi ni potreben prepis zvočnega zapisa glavne obravnave. Če je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, napoved pritožbeni potrebna. V tem primeru mora biti pisno izdelana sodba vselej obrazložena. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko pritožniki že podano pritožbo umaknejo. Umik pritožbe se ne more preklicati.

Pritožba mora obsegati (369. člen ZKP):

1. navedbo sodbe, zoper katero se podaja pritožba;
2. razlog za izpodbijanje (370. člen);
3. obrazložitev pritožbe;
4. predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni;
5. na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.

Če se je zoper sodbo pritožil obtoženec ali kdo iz drugega odstavka 367. člena ZKP, ali če se je zoper sodbo pritožil oškodova¬nec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki nima pooblaščenca, pa pritožba ni sestavljena v skladu z zakonskimi določbami, zahteva sodišče prve stopnje od pritožnika, naj jo v določenem roku dopolni s pisno vlogo ali na zapisnik pri tem sodišču. Če pritožnik tej zahtevi ne ustreže in pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali 5. točke 369. člena ZKP, jo sodišče zavrže. Če pa pritožba ne vsebuje podatka iz 1. točke, jo zavrže samo, če ne more ugotoviti, na katero sodbo se nanaša. Če je pritožba podana v korist obtoženca in se da dognati, na katero sodbo se nanaša, jo sodišče vendarle pošlje sodišču druge stopnje; če pa se to ne da ugotoviti, jo zavrže.

Če se je zoper sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki ima pooblaščenca, ali državni tožilec, pa pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali 5. Točke 369. člena ZKP in se ne da dognati, na katero sodbo se nanaša, jo sodišče zavrže.

V pritožbi sme navajati pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala; ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati.
Sodba se sme izpodbijati (370. člen ZKP):

1. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka;
2. zaradi kršitve kazenskega zakona;
3. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
4. zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških kazenskega postopka, o premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji.

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana (371. člen ZKP):

1. če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja;
2. če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi bil moral biti izločen (1. do 5. točka 39. člena ZKP);
3. če je bila glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzočnost na glavni obravnavi je po zakonu obvezna, ali če je bil obdolženec, zagovornik, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek (8. člen);
4. če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave;
5. 5) če je sodišče prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, ali je podan predlog oškodovanca ali dovoljenje pristojnega državnega organa;
6. če je sodbo izdalo sodišče, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi v tej stvari, ali če je sodišče nepravilno zavrnilo obtožbo zaradi stvarne nepristojnosti;
7. če sodišče s svojo sodbo ni popolnoma rešilo predmeta obtožbe;
8. če se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza;
9. če je bila obtožba prekoračena (prvi odstavek 354. člena);
10. če je bil s sodbo prekršen 385. člen tega zakona;
11. če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba sploh nima razlogov ali če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti raz-logi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana tudi, če sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Kršitev kazenskega zakona je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju (372. člen ZKP):

1. ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje;
2. ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost;
3. ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, zlasti pa, ali je kazenski pregon zastaran ali izključen zaradi amnestije ali pomilostitve, ali pa je stvar že pravnomočno razsojena;
4. ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti;
5. ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odločbo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu;
6. ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in presta-ne kazni.

Sodba se sme izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo ugotovilo zmotno ali ga sploh ni ugotovilo (373. člen ZKP). Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno tudi tedaj, če na to kažejo nova dejstva ali novi dokazi.

Sodba oziroma sklep o sodnem opominu se sme izpodbijati zara¬di odločbe o kazni, pogojni obsodbi in sodnem opominu, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, in zaradi tega, ker je sodišče uporabilo določbe o omilitvi kazni, o odpustitvi kazni, o pogojni obsodbi ali o sodnem opominu ali ker teh določb ni uporabilo, čeprav so bili za to podani zakonski pogoji. V primeru iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona pa se sme odločba o kazni izpodbijati tudi iz razloga, ker sodišče ni pravilno odločilo o razporeditvi obtoženca v zavod za prestajanje kazni (glej 374. člen ZKP) Odločba o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi se sme izpodbijati tudi, če sicer ne gre za kršitev zakona iz 5. točke 372. člena tega zakona, pač pa je sodišče nepravilno izdalo to odločbo ali ni izreklo varnostnega ukrepa oziroma odvzema premoženjske koristi, čeprav so bili za to podani zakonski pogoji.

Odločba o stroških kazenskega postopka se sme izpodbijati, če je sodišče o njih odločilo nepravilno ali v nasprotju z določbami tega zakona.
Odločba o premoženjskopravnih zahtevkih ter odločba o objavi sodbe v tisku, po radiu ali televiziji se sme izpodbijati, če je sodišče o teh vprašanjih odločilo v nasprotju z določbami zakona.
Pritožba se poda pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče ter za nasprotno stranko in zagovornika, da nanjo odgovorita (375. člen ZKP).
Prepozno (389. člen ZKP) in nedovoljeno (390. člen ZKP) pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje.

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, vendar pa mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti (383. člen ZKP):

1. ali je podana kršitev določb kazenskega postopka iz 1., 5., 6. ter 8. do 11. točke prvega odstavka 371. člena tega zako¬na in ali je bila glavna obravnava v nasprotju z določbami tega zakona opravljena v nenavzočnosti obtoženca, če je bila obvezna obramba, pa tudi, ali je bila glavna obravnava opravljena v nenavzočnosti obtoženčevega zagovornika;
2. ali je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon (372. člen).
3. Če pritožba, ki je podana v korist obtoženca, ne vsebuje podatkov iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 369. člena tega zakona, se sodišče druge stopnje omeji na preizkus kršitev iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka in na preizkus odločbe o kazni, varnostnih ukrepih in odvzemu premoženjske koristi (374. člen).

Na kršitev zakona iz 2. točke prvega odstavka 371. člena tega zakona se sme pritožnik sklicevati v pritožbi samo, če na kršitev ni mogel opozoriti med glavno obravnavo ali če je nanjo opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije. Pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in o odvzemu premoženjske koristi (374. člen).

Če sodišče druge stopnje ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta.

Sodišče:………………………

PRITOŽBA TOŽENE STRANKE ZOPER SKLEP SODIŠČA V………………

opr. št…………… z dne……………

Z izpodbijanim sklepom je sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je toženec motil tožnika v zadnjem stanju mirne posesti in je tožencu prepovedano nadaljnje motenje posesti in določena vrnitev odvzete posesti ter tožencu naložena povrnitev pravnih stroškov tožniku.

Takšno odločitev izpodbijam v celoti. Pritožbo vlagam iz vseh pritožbenih razlogov.

Bistveno kršitev določb pravdnega postopka zatrjujem s tem, ker je sodišče z ogledom ugotovilo, da se sporne nepremičnine nahajajo južno od dvorišča toženca, kakor to sodišče pravilno navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, vendar pa v izreku izpodbija-nega sklepa navaja, da se sporne nepremičnine nahajajo zahodno od dvorišča toženca. Glede na navedeno torej obstaja neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. S tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člen ZPP.

Tudi dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Toženec je že med prvostopenjskim postopkom predlagal, da se izvede dokaz

z zaslišanjem priče ………….  in …………….  Sodišče je zavrnilo

izvajanje teh dokazov, čeprav sem pojasnil, da naj bi se te priče zaslišale v zvezi z odločilnimi in spornimi okoliščinami, kar izhaja iz predloga toženca z dne ……………  Toženec zato vztraja pri svojem predlogu za izvedbo teh dokazov.

Prvostopenjsko sodišče je tudi napačno uporabilo določbo

…………….  Stvarnopravnega zakonika pri tem, ko je tožbenemu

zahtevku v celoti ugodilo. Tako je utemeljen tudi pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava.

Glede na navedeno predlagam da drugostopenjsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču.

V…………… , dne……………                   Podpis:……………………..

]]> http://www.pogodba-pogodbe.info/vzorec-pritozba-zoper-sklep-motenje-posesti/feed/ 0 http://www.pogodba-pogodbe.info/pritozba-odvetniku-zaradi-previsokega-racuna/ http://www.pogodba-pogodbe.info/pritozba-odvetniku-zaradi-previsokega-racuna/#comments Tue, 03 Aug 2010 15:47:48 +0000 urednik http://www.pogodba-pogodbe.info/?p=718 Spoštovani odvetnik Janez Novak!

Zahvaljujemo se vam za posredovanje v primeru /navedite pri­mer/ in priloženi račun za vaše storitve!

Pri obračunu storitev je nekaj postavk, s katerimi se ne moremo strinjati. Gre predvsem za naslednje zneske, ki so po našem mnenju previsoki in zanje ni pravega pojasnila:

/na kratko opišite postavke in zneske/

Zelo bi vam bili hvaležni za kratko obrazložitev navedenih zne-
skov Prosim, da nas o tem obvestite v roku štirinajstih dni ali pa
me osebno pokličite na mobilni telefon št……….

S spoštovanjem!

Janez Novak

V…………… , dne……………               Podpis:……………………..

Mednarodnega kazenskega sodišča. S pomilostitvijo zakonu se po imenu določeni osebi: 1. odpusti kazenski pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba; 2. odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe, določenih v zakonih Republike Slovenije. S pomilostitvijo se lahko kazenska sankcija spremeni le v okviru, kot ga določa splošni del Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo ali po uradni dolžnosti.

Postopek za pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona se začne le po uradni dolžnosti.

Postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti začne minister, pristojen za pravosodje.

Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec, obsojenčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik.

Prošnja za pomilostitev se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.

Če je prošnja za pomilostitev vložena pri kakem drugem organu, jo mora ta brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču. Obsojenec, ki prestaja kazen zapora, pošlje prošnjo za pomilostitev pristojnemu sodišču po upravniku zavoda za prestajanje kazni zapora.

Prošnje za pomilostitev ni mogoče vložiti pred pravnomočnostjo sodbe. Prošnja za pomilostitev se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji pomilostitvi, oziroma po preteku enega leta, če je bila izrečena kazen zapora nad pet let in mora obsojenec prestati še nad pet let zapora.

Predsednik senata oziroma sodnik posameznik zavrže s sklepom prošnjo za pomilostitev:

• če jo je vložila oseba, ki nima te pravice;
• če je vložena pred potekom roka iz drugega odstavka prejšnjega člena;
• če je vložena pred pravnomočnostjo sodbe;
• če pomilostitev po zakonu ni dopustna.

Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Glede pritožbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o pritožbi zoper sklep.

Predsednik senata oziroma sodnik posameznik s sklepom ustavi pomilostitveni postopek, če prosilec umakne prošnjo za pomilosti­tev ali če obsojenec v času, ko teče pomilostitveni postopek, umre.

Sodišče v postopku za pomilostitev zahteva od pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti, organizacij in skupnosti podatke o obsojenčevih socialnih in premoženjskih razmerah, o njegovem življenju pred nastopom prestajanja kazni, o obnašanju med prestajanjem kazni in o drugih okoliščinah, pomembnih pri odločanju o pomilostitvi.

Če se prosilec sklicuje na določena dejstva ali okoliščine, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o pomilostitvi, jih sodišče preveri.

Prošnjo za pomilostitev pošlje sodišče skupaj s svojim obrazloženim mnenjem ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.

Mnenje iz prejšnjega odstavka da sodišče v enaki sestavi, kot je odločalo pri sojenju na prvi stopnji.

Mnenje o upravičenosti pomilostitve da tudi pristojni državni tožilec.

V postopku za pomilostitev po uradni dolžnosti mnenje sodišča in pristojnega državnega tožilca o upravičenosti pomilostitve ni potrebno.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko zahteva od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, organizacij in skupnosti podatke, potrebne za odločitev o pomilostitvi.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, predloži predsedniku republike poročilo o navedbah prosilca, zbranih podatkih in mnenjih s predlogom ministra o pomilostitvi.

Pomilostitveni postopek mora biti hiter.