Pritožbe

Pritožba odvetniku zaradi previsokega računa

Spoštovani odvetnik Janez Novak!

Zahvaljujemo se vam za posredovanje v primeru /navedite pri­mer/ in priloženi račun za vaše storitve!

Pri obračunu storitev je nekaj postavk, s katerimi se ne moremo strinjati. Gre predvsem za naslednje zneske, ki so po našem mnenju previsoki in zanje ni pravega pojasnila:

/na kratko opišite postavke in zneske/

Zelo bi vam bili hvaležni za kratko obrazložitev navedenih zne-
skov Prosim, da nas o tem obvestite v roku štirinajstih dni ali pa
me osebno pokličite na mobilni telefon št……….

S spoštovanjem!

Janez Novak

V…………… , dne……………               Podpis:……………………..

Prošnja za pomilostitev

Pomilostitev ureja Zakon o pomilostitvah (Uradni list RS, št. 23/2005- Zpom-UPB-1). Pomilostitev za kazniva dejanja, določena v zakonih Republike Slovenije, daje v skladu s tem zakonom predsednik republike. Predsednik republike daje pomilostitev tudi za kazniva dejanja, določena s kazenskimi zakoni drugih držav, če je storilec državljan Republike Slovenije in če je tako določeno v mednarodnih pogodbah. Predsednik republike ne more pomilostiti obsojenca, ki prestaja kazen zapora v Republiki Sloveniji po sodbi

Mednarodnega kazenskega sodišča. S pomilostitvijo zakonu se po imenu določeni osebi: 1. odpusti kazenski pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba; 2. odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe, določenih v zakonih Republike Slovenije. S pomilostitvijo se lahko kazenska sankcija spremeni le v okviru, kot ga določa splošni del Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo ali po uradni dolžnosti.

Postopek za pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona se začne le po uradni dolžnosti.

Postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti začne minister, pristojen za pravosodje.

Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec, obsojenčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik.

Prošnja za pomilostitev se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.

Če je prošnja za pomilostitev vložena pri kakem drugem organu, jo mora ta brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču. Obsojenec, ki prestaja kazen zapora, pošlje prošnjo za pomilostitev pristojnemu sodišču po upravniku zavoda za prestajanje kazni zapora.

Prošnje za pomilostitev ni mogoče vložiti pred pravnomočnostjo sodbe. Prošnja za pomilostitev se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji pomilostitvi, oziroma po preteku enega leta, če je bila izrečena kazen zapora nad pet let in mora obsojenec prestati še nad pet let zapora.

Predsednik senata oziroma sodnik posameznik zavrže s sklepom prošnjo za pomilostitev:

• če jo je vložila oseba, ki nima te pravice;
• če je vložena pred potekom roka iz drugega odstavka prejšnjega člena;
• če je vložena pred pravnomočnostjo sodbe;
• če pomilostitev po zakonu ni dopustna. PREBERI CEL ČLANEK

Pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča

Zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, kolikor ta zakon (Zakon o upravnem sporu, ZUS) ne določa drugače (glej 70. člen ZUS). Pritožba se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe strankam. Vloži se pri sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji v zadostnem številu izvodov za sodišče in stranke, ki so se udeleževale postopka na prvi sto­pnji. Pritožba ni dovoljena v sporih iz 1. točke prvega odstavka 10. člena ZUS in v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov za lokal-ne volitve.

V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziro-ma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji. Predsednik senata sodišča prve stopnje po potrebi sam ali na zahtevo sodnika poročevalca sodišča druge stopnje opravi poizvedbe, da bi se preverila resničnost pritožnikovih navedb.

Sodba se sme izpodbijati:

• zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu;
• zaradi zmotne uporabe materialnega prava;
• zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zako-na oziroma zakona o pravdnem postopku, ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe.

Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana, če gre za raz-log iz 1., 2., 3., 4. ali 14. točke drugega odstavka 339. člena zakona o pravdnem postopku ali za razlog iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka 75. člena ZUS.

Če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, je podana bist­vena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Pritožbeni razlog iz 3. točke prvega odstavka tega člena je dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku (72. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sodbo pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če spozna, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (73. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavi, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb postopka v uprav­nem sporu, in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje ali jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V tem sklepu sodišče odloči tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bist­vena kršitev določb postopka v upravnem sporu, se ponovno opra-vijo (74. člen ZUS).

Vrhovno sodišče s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zavrže tožbo, če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba prvega odstavka 34. člena tega zakona. Vrhovno sodišče s sodbo razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in odpravi upravni akt, če je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje prekršena določba 35. člena tega zakona. Če vrhovno sodišče ugo­tovi, da se je postopka na prvi stopnji udeleževal nekdo, ki ne more biti stranka v upravnem sporu, ali če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke ni imel potrebnega dovoljenja za opravljanje dejanj v postopku, razen če so bila posamezna dejanja v postopku pozneje odobrena, razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje in glede na naravo kršitve vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali zavrže tožbo (75. člen ZUS).

Vrhovno sodišče razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, če misli, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze. Če v tem primeru vrhovno sodišče samo opravi glavno obravnavo in ugotovi drugačno dejansko stanje, kakor je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje, s sodbo spremeni sodbo sodišča prve stopnje (77. člen ZUS).

Po prejšnjem odstavku odloči vrhovno sodišče brez glavne obravnave:

• če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze;
• če je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva;
• če misli, da je dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo;
• če ugotovi, da je izpodbijani upravni akt ničen, sodišče prve stopnje pa je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Vrhovno sodišče ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona. Sklep se lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, kolikor ZUS tako določa. Zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, je dovoljena posebna pritožba, kolikor ZUS ne določa drugače.

Pritožba podjetju zaradi vsiljivega trgovskega zastopnika

Spoštovani g. Janez Novak!

Obračam se na vas in vaše podjetje s prošnjo, da k nam ne pošiljate več vašega trgovskega zastopnika g. Janeza Novaka, kajti njegov vsiljiv nastop meče slabo luč na vaše podjetje, nam pa krade čas in nam povzroča težave.

Nič kolikokrat smo mu že povedali in dopovedovali, da kozmetičnih izdelkov, ki jih ponuja po zelo ugodnih cenah, ne potrebujemo. G. Novak pa vztrajno kliče in nenapovedano prihaja v naše podjetje. Vsiljivo poskuša prodajati kar po oddelkih, slednjič smo ga morali pospremiti skozi vrata celo z varnostniki.

Vemo, da je prodaja na terenu izredno zahteven posel in da je uspeh prodajalca odvisen od njegove vztrajnosti. Ampak kar je preveč, je preveč!

Prosimo, da pritožbo vzamete resno in nas v bodoče ne nadlegujete več!

Hvala za razumevanje!

Janet Novak

V…………… , dne……………               Podpis:……………………..