Ostalo

Dedovanje na podlagi oporoke

Oporoka je enostranska, preklicna v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporočno je sposoben (lahko napravi, spremeni in prekliče oporoko) vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Zapustnik pa je nesposoben, če je v takšnem duševnem stanju, da ne more pravilno doumeti oz. razumeti pomena poslednje izjave in njenih posledic ali da ne more delovati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.

Bistveno za oporoko je, da gre za pravo in resnično voljo zapustnika. Ta mora hoteti narediti oporoko, njegova volja pa mora biti usmerjena na nastanek oporoke. Ne sme biti z grožnjo ali silo prisiljen v napravo oporoke.

Oblike oporoke:

• lastnoročna oporoka (besedilo mora biti napisano z lastno roko, pod njo pa mora biti še lastnoročen podpis;
• pismena oporoka pred pričami (obstaja pismeni sestavek (npr. natipkan na računalnik), katerega mora zapustnik podpisati
  ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti, da je to njegova zadnja volja, tudi priči se morata podpisati na oporoko);
• sodna oporoka (Zapustnik ustno izjavi svojo voljo na sodišču, ta jo zapiše. Lahko je napravljena tudi v konzulatu, v vojski ali na ladji.);
• mednarodna oporoka;
• notarska oporoka (oporočitelj ustno izjavi oporoko notarju, ta pa jo zapiše, ob prisotnosti dveh prič, ki se tudi podpišeta);
• ustna oporoka (oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema pričama, ki morata biti istočasno navzoči). Velja samo, če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pismene oporoke. PREBERI CEL ČLANEK

Voščilo

Ste danes prejeli že kakšen nasmeh?

Podarite kakšnega, vrnil se bo, zna biti še lepši.

Naj se nasmehi okoli vas iskrijo, ne le v decembru, ampak celo leto.

Vam in vašim dragim želimo v letu 2011

še obilo zdravja.

Sprememba namembnosti kmetijskega v stavbno zemljišče

Za spremembo namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno zemljišče je potrebno, da najprej prostorski plani predvidevajo oz. dopuščajo tovrstne spremembe. Konkretno zemljišče mora biti zazidljivo.

Ali je konkretno zemljišče zazidljivo ali ne, je razvidno iz prostorskih sestavin  dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana tiste občine, v območju katere  leži to zemljišče (občinski prostorski plan). Občinski prostorski plan namreč določi območja stavbnih zemljišč. Če konkretno zemljišče v občinskem prostorskem  planu ni določeno kot stavbno zemljišče, to pomeni, da takšno zemljišče ni zazidljivo.  Zato je treba tudi pojasniti, da mora biti razmejitev v rabi prostora in  s tem povezan status zemljišč (kmetijska, gozdna, vodna, stavbna – zazidana in nezazidana) dokončno določen v občinskem prostorskem planu, to je v prostorskih sestavinah  občinskega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, oziroma kot to določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), v planskih aktih lokalnih  skupnosti.

Ker pa morajo biti v vsakem (občinskem) prostorskem planu območja kmetijskih  zemljišč, gozdov, vodnih virov, rezervatov in vodnih površin, območja rudnih  nahajališč ter območja naravne in kulturne dediščine posebej opredeljena, tista  od njih, ki so posebnega pomena, pa še posebej zavarovana oziroma varovana PREBERI CEL ČLANEK