Delodajalec ne sme zahtevati tovrstnih podatkov in ostalih podatkov, ki z opravljanjem dela nimajo neposredne povezave. Delodajalec lahko zahteva samo predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.

• Kako in na kakšen način lahko spremenim pogodbo o zaposlitvi?

Pogodbo o zaposlitvi je mogoče spremeniti, če v to privolita obe stranki. Če želite spremeniti pogodbo o zaposlitvi, morate svoj predlog o spremembah z dopisom v pisni obliki predložiti nasprotni stranki. Če nasprotna stranka v spremembe privoli, se sestavi in podpiše nova pogodba o zaposlitvi ali ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi.

• Na kaj moram biti pozoren ob pregledovanju in pred podpisom pogodbe, ki jo vnaprej sestavi delodajalec?

Pri pregledovanju pogodbe o zaposlitvi se osredotočite predvsem na to, da so pravilno zapisani vaši podatki, da je višina plače taka, kot sta se vnaprej dogovorila, in da ni nikjer izrecno zapisano, da se čemer koli odpovedujete.

• Ali je v pogodbo o zaposlitvi obvezno vpisati odpovedne roke?

Ne. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih se lahko glede odpovednih rokov stranki pogodbe sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

• Ali mora delodajalec delavca nujno vključiti v socialno zavarovanje?

Da. Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Delavec lahko tudi zahteva, da se mu izroči kopija prijave v 15 dneh od začetka dela.

• Pri zasebnem delodajalcu sem pred 7 dnevi podpisal pogodbo o zaposlitvi. Dogovorila sva se, da kmalu začnem delati. Kdaj mi začne teči delovna doba oz. socialno zavarovanje?

V primeru, da v pogodbi o zaposlitvi ni točno napisano, kdaj začnete delati, se šteje kot datum začetka opravljanja dela tisti datum, ko ste sklenili pogodbo o zaposlitvi.

• Pred kratkim sem sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ali me lahko delodajalec zaposli zgolj za določen čas kljub temu, da je narava dela taka, da bi po mojem mnenju moral z menoj skleniti pogodbo za nedoločen čas?

Zakon o delovnih razmerjih spodbuja sklepanje pogodb za nedoločen čas. V skladu z 52. členom Zakona pa se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, da manjši delodajalec lahko sklepa tudi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če ima torej vaš delodajalec status manjšega delodajalca (do deset zaposlenih) in je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno, da lahko sklepa tudi pogodbe za določen čas, potem ni kršil zakona.

• Ali mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki?

Da. Pogodba o zaposlitvi mora biti vedno sklenjena v pisni obliki.

Predznamba varuje vrstni red vknjižbe predznamovanih pravic.

Predznamba ni ovira za nadaljnje vpise glede vknjižene pravice.

Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:

• nepravnomočnih sodnih in upravnih odločb, s katerimi se odloča o pridobitvi, prenosu ali prenehanju pravice;
• sodnih odločb, s katerimi se predznamba dovoljuje kot zavarovanje po določbah zakona o izvršilnem postopku;
• sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če je pri sodišču položen dolg, zavarovan s pogodbeno zastavno pravico, ki ga po določbah obligacijskega prava ni mogoče plačati upniku;
• zasebne listine, na kateri ni overjen podpis osebe, ki mora biti po ZZK overjen;
• v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Služnostna pot je stvarna služnost, to pomeni, da je ustanovljena v korist stvari. Pomeni, da lastnik gospodujočega zemljišča (to je tisto zemljišče, v korist katerega je služnostna pot ustanovljena, torej tisto, do katerega se pride po služnostni poti) lahko preko služečega zemljišča (tisto zemljišče, po katerem poteka služnostna pot) hodi oz. vodi, odvisno od tega kako je služnostna pot določena. Lahko je določena zgolj za hojo, lahko pa tudi za vožnjo z vozili.

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Miha Kozinc je na novinarski konferenci povedal, da so se za dan pravne brezplačne pomoči za vse državljane odločili glede na “vse slabše gmotne razmere, v katerih živijo naši državljani”.

“Zato smo se odločili, da bomo določili dan, ko bo ta brezplačna pravna pomoč odprta vsem. Kdor koli bo takrat prišel v odvetniško pisarno, bo lahko dobil brezplačno informacijo glede svojih pravic. Če bo to potekalo tako, kot smo si zamislili, bomo svoj namen s tem v celoti opravili,” je še dodal Kozinc.

Sodelovalo bo 600 odvetnikov

V akciji bo sodelovalo 600 odvetnikov, ki so uspeli svoje dnevne obveznosti, kot pravi Kozinc, prilagoditi nudenju pro bono pravne pomoči. Seznam odvetnikov je že na spletni strani zbornice, med drugim bodo odvetniško pravno brezplačno pomoč nudili Aleksander, Peter in Rok Čeferin, pa tudi predsednik zbornice Miha Kozinc.

Potrebna predhodna najava

Pravna pomoč se bo izvajala po večjih slovenskih krajih predvsem ustno, bodisi v pisarni bodisi po telefonu, po predhodni najavi zainteresiranega državljana. Prednost bodo imeli socialno šibki ljudje.

Razlog, da je odvetniška zbornica izbrala prav ta datum za dan brezplačne pravne pomoči, je, da je bila v Ljubljani prav na ta dan pred 144 leti ustanovljena nacionalna odvetniška zbornica (19. decembra 1918).

Pred osamosvojitvijo brezplačna pravna pomoč na vseh sodiščih

Kozinc je ob tem spomnil, da so nekdaj (pred osamosvojitvijo) brezplačno pravno pomoč državljanom nudili na vseh sodiščih in tudi pri pravobranilcih, kljub temu, da je bilo takrat neprimerno manj pravnikov, sodnikov in pravobranilcev, kot jih je danes. Država je tako pravno pomoč nadomestila s sedanjim sistemom brezplačne pravne pomoči, glede katere se država pritožuje, da je predraga, odvetniki, ki jo izvajajo, pa so po besedah Kozinca od te iste države za svoje delo podpovprečno plačani.

V Sloveniji deluje okrog 500 odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč, samo v Ljubljani jih je po Kozinčevih besedah več kot 200.

Vir: Siol, 2011

]]> http://www.pogodba-pogodbe.info/v-ponedeljek-dan-odvetniske-pravne-brezplacne-pomoci-za-vse/feed/ 0 http://www.pogodba-pogodbe.info/kazenske-tocke/ http://www.pogodba-pogodbe.info/kazenske-tocke/#comments Sun, 20 Nov 2011 01:25:04 +0000 urednik http://www.pogodba-pogodbe.info/?p=1345 Kazenske točke se lahko izrečejo voznikom, ki imajo veljavno slovensko vozniško dovoljenje. Predpišejo se v višini od 1 do 18 točk za prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica.

Če voznik v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Izrek sankcije ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bilo izrečeno prenehanje. Z zakonom se tudi lahko določi drugačno število kazenskih točk.

Za prekrške s področja davkov in carin ter s področja varstva konkurence se lahko z zakonom predpiše globa v večkratniku oziroma odstotku od davka oziroma carine, ki bi jo bilo treba plačati, oziroma od vrednosti predmeta, s katerim je bil storjen prekršek, v primeru prekrška s področja varstva konkurence pa v višini do 10% letnega prometa podjetja.

Področni zakon lahko predpiše za hujše kršitve trikrat višjo globo od tiste, predpisane v zakonu o prekrških. V odločbi oziroma sodbi o prekršku se določi rok plačila, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši kot tri mesece.

V primeru delnega plačila ali neplačila globe, se storilca lahko prisili k plačilu z uklonilnim zaporom, o čemer odloči sodišče s sklepom. Storilec ima tudi možnost oprave določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti. ]]> http://www.pogodba-pogodbe.info/globa/feed/ 0 http://www.pogodba-pogodbe.info/davcni-postopek/ http://www.pogodba-pogodbe.info/davcni-postopek/#comments Tue, 11 Oct 2011 11:35:12 +0000 urednik http://www.pogodba-pogodbe.info/?p=1333 Davčni zavezanci imajo pogosto težave, ko potrebujejo pomoč, pri sestavljanju pritožbe na davčne zapisnike. Potrebno je vedeti, da je najbolje, da pritožbo na davčni zapisnik piše oziroma pripravi strokovnjak, ki se na sestavljanje takih pritožb spozna. To je po navadi davčni svetovalec ali pa odvetnik.

Pritožba zoper vse odločitve državnih organov (razen nekaterih izjem) je dovoljena z ustavo Republike Slovenije. Pritožba je pravno sredstvo za varstvo zakonitosti pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristi posameznikov, hkrati pa sredstvo s katerim se odlaga dokončnost in pravnomočnost izdane odločbe. Pritožba se vloži zaradi napačne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kot je kršitev postopka ali kršitev materialnega prava, na primer naložena je davčna obveznost, ki ne bi smela biti naložena, nepravilna odmera in podobno. Predmet pritožbe je odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku na prvi stopnji.

• vknjižba;
• predznamba;
• zaznamba.

Vpisi, povezani z vodenjem ZK:

• pripis nepremičnin k posameznemu ZK vložku oz. njegov odpis; -   poočitve;
• plombe.

a) Vknjižba

Vknjižba je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice. Vknjižbe pravic imajo glede na vrsto vknjižbe konstitutivni ali zgolj publicitetni  učinek. Vknjižba se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Pravni temelj pridobitve stvarne pravice na nepremičnini je tisto pravno dejstvo, na nastop katerega zakon veže pravno posledico (pridobitev stvarne pravice). Pravni temelj so lahko zakon, sodna odločba ali pravni posel. Listina je lahko sodna odločba ali pogodba, vsekakor pa mora, kot je bilo že omenjeno, vsebovati pravni temelj in podatke o nepremičnini. Na zasebni listini (pogodbi) mora biti podpis osebe, katere pravice se omejuje (prodajalca, darovalca), notarsko overjen.

b)  Predznamba

Predznamba je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice. Predznamba učinkuje le pod pogojem, da se predznamba upraviči, in po tem se tudi razlikuje od vknjižbe. V primeru, da se izpolni pogoj, učinkuje predznamba isto kot vknjižba, in to že od trenutka vpisa predznambe. Funkcija predznambe je, da varuje vrstni red vknjižbe pravice.

c)  Zaznamba

Z vknjižbami in predznambami se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice. Zaznamba pa je vpis, katerega predmet je pravno dejstvo. Z zaznambo se vpisujejo dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino. Tako se vpisujejo npr. začetek razlastitvenega postopka, začetek civilne tožbe oz. spora, izdaja odredbe v zavarovanje denarne terjatve ipd.

d)  Plomba

Plomba je posebna vrsta vpisa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče označi, da je bil vložen predlog dovolitev določenega vpisa, vendar o tem vpisu sodišče še ni odločilo. Plomba ima dvojno funkcijo. Na eni strani sodišče z njo objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti, in pove, da bo opis, če bo uspešno opravljen, učinkoval že od časa vpisa plombe. Gre torej za podobno funkcijo, kot jo ima predznamba, vendar s to razliko, da se plomba vpiše zaradi trajanja postopka, predznamba pa zaradi nepopolnih dokumentov in listin. Na drugi strani pa sodišče s plombo označi, da teče postopek, ki predstavlja oviro za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje. Na kratko to pomeni, da sodišče o predlogu še ni odločilo, da je zadeva še nejasna.

e)  Poočitev

Poočitev je vpis v ZK, ki nima pravnih posledic. Z njim se usklajujejo podatki, vpisani v ZK, in označujejo povezave med posameznimi vpisi v ZK.

• zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna;
• ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna;
• razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku.

Meja je skupna črta, ki loči sosednje zemljiške parcele različnih lastnikov (posestnikov). Ureditev meje (“renovatio limitum”) je tako poseben nepravdni postopek za ureditev meje v primerih, ko so mejniki (“mejna znamenja”) med dvema parcelama odstranjeni ali uničeni, tako da meja ni več razpoznavna, ali pa je sporna (določitev meje, poprava meje), ali če so ti znaki (naprave, znamenja) tako poškodovani, da mejni znaki, ki so še vidni, čez čas ugasnejo (s tem pa tudi meja), postanejo nerazpoznavni, nejasni itd. (obnavljanje meje, obnova meje).

V postopku za ureditev meje sodišče opravi narok na kraju samem, na katerega povabi poleg udeležencev izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Na naroku na kraju samem se napravi skica, iz katere mora biti razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo na kraju samem oziroma o kateri je bila sklenjena poravnava. Skica je sestavni del zapisnika o naroku.

V sodnem nepravdnem postopku se meja uredi na tri načine:

• v prvi vrsti na podlagi močnejše pravice;
• subsidiarno po zadnji mirni posesti;
• če se zadnja mirna posest ne da ugotoviti, uredi sodišče mejo tako, da razdeli sporni prostor med udeležence postopka po pravični oceni.

Kateri način bo sodišče lahko uporabilo, je odvisno tako od narave zemljišč, pa tudi od vrednosti spornega mejnega prostora.

V postopku zaradi ugotovitve močnejše pravice mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zahtevati ugotovitev lastninske pravice ali pravice uporabe na delu sosednjega zemljišča in izročitev tega dela njemu. Z ugotovitvijo lastninske pravice oziroma pravice uporabe na delu tujega zemljišča in izročitvijo tega dela upravičenec doseže tudi prestavitev meje. Če sodišče zahtevku ugodi, se dotlej sporni del priključi zemljišču v lasti oziroma uporabi tistega, ki je uveljavljal močnejšo pravico. Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti.