Nasveti

O pogodbi o zaposlitvi

• Sme delodajalec od kandidatke pri sklepanju delovnega razmerja zahtevati podatek o načrtovanju družine?

Delodajalec ne sme zahtevati tovrstnih podatkov in ostalih podatkov, ki z opravljanjem dela nimajo neposredne povezave. Delodajalec lahko zahteva samo predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.

• Kako in na kakšen način lahko spremenim pogodbo o zaposlitvi?

Pogodbo o zaposlitvi je mogoče spremeniti, če v to privolita obe stranki. Če želite spremeniti pogodbo o zaposlitvi, morate svoj predlog o spremembah z dopisom v pisni obliki predložiti nasprotni stranki. Če nasprotna stranka v spremembe privoli, se sestavi in podpiše nova pogodba o zaposlitvi ali ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi.

• Na kaj moram biti pozoren ob pregledovanju in pred podpisom pogodbe, ki jo vnaprej sestavi delodajalec?

Pri pregledovanju pogodbe o zaposlitvi se osredotočite predvsem na to, da so pravilno zapisani vaši podatki, da je višina plače taka, kot sta se vnaprej dogovorila, in da ni nikjer izrecno zapisano, da se čemer koli odpovedujete.

• Ali je v pogodbo o zaposlitvi obvezno vpisati odpovedne roke?

Ne. V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih se lahko glede odpovednih rokov stranki pogodbe sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

• Ali mora delodajalec delavca nujno vključiti v socialno zavarovanje?

Da. Delodajalec mora delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Delavec lahko tudi zahteva, da se mu izroči kopija prijave v 15 dneh od začetka dela.

• Pri zasebnem delodajalcu sem pred 7 dnevi podpisal pogodbo o zaposlitvi. Dogovorila sva se, da kmalu začnem delati. Kdaj mi začne teči delovna doba oz. socialno zavarovanje?

V primeru, da v pogodbi o zaposlitvi ni točno napisano, kdaj začnete delati, se šteje kot datum začetka opravljanja dela tisti datum, ko ste sklenili pogodbo o zaposlitvi.

• Pred kratkim sem sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ali me lahko delodajalec zaposli zgolj za določen čas kljub temu, da je narava dela taka, da bi po mojem mnenju moral z menoj skleniti pogodbo za nedoločen čas?

Zakon o delovnih razmerjih spodbuja sklepanje pogodb za nedoločen čas. V skladu z 52. členom Zakona pa se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, da manjši delodajalec lahko sklepa tudi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če ima torej vaš delodajalec status manjšega delodajalca (do deset zaposlenih) in je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno, da lahko sklepa tudi pogodbe za določen čas, potem ni kršil zakona.

• Ali mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki?

Da. Pogodba o zaposlitvi mora biti vedno sklenjena v pisni obliki.

Predlog za predznambo lastninske pravice

S predznambo se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, le da se od vknjižbe razlikuje po tem, da učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči (odložni pogoj). Če se pogoj izpolni, učinkuje predznamba kot vknjižba že od trenutka vložitve predloga za predznambo. Predznamovane stvarne pravice, ki se pridobijo oziroma prenehajo z vknjižbo v zemljiški knjigi, se štejejo za nastale oziroma prenehajo že s trenutkom vložitve predloga za predznambo, če se izpolni odložni pogoj, če se torej predznamba opraviči.

Predznamba varuje vrstni red vknjižbe predznamovanih pravic.

Predznamba ni ovira za nadaljnje vpise glede vknjižene pravice.

Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:

• nepravnomočnih sodnih in upravnih odločb, s katerimi se odloča o pridobitvi, prenosu ali prenehanju pravice;
• sodnih odločb, s katerimi se predznamba dovoljuje kot zavarovanje po določbah zakona o izvršilnem postopku;
• sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če je pri sodišču položen dolg, zavarovan s pogodbeno zastavno pravico, ki ga po določbah obligacijskega prava ni mogoče plačati upniku;
• zasebne listine, na kateri ni overjen podpis osebe, ki mora biti po ZZK overjen;
• v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Služnostna pot

Služnostna pot je stvarna služnost, to pomeni, da je ustanovljena v korist stvari. Pomeni, da lastnik gospodujočega zemljišča (to je tisto zemljišče, v korist katerega je služnostna pot ustanovljena, torej tisto, do katerega se pride po služnostni poti) lahko preko služečega zemljišča (tisto zemljišče, po katerem poteka služnostna pot) hodi oz. vodi, odvisno od tega kako je služnostna pot določena. Lahko je določena zgolj za hojo, lahko pa tudi za vožnjo z vozili.