V Sloveniji je še vedno precej delov stavb (stanovanj in poslovnih prostorov), za katere v zemljiški knjigi še ni nastavljena etažna lastnina. V primeru nakupa take nepremičnine je potrebno pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe preveriti, ali ima prodajalec nepretrgano »verigo« pogodb z overjenimi podpisi odsvojiteljev in drugih listin, ki dokazujejo prenose lastništva na njih. Prodajalec mora razpolagati z izvirniki teh listin, saj le-ti izkazujejo, da je prodajalec lastnik take nepremičnine, hkrati pa je to tudi zadosten dokaz, da taka nepremičnina ni obremenjena z zastavno pravico (v tem primeru bi bili izvirniki listin v hrambi pri notarju ali banki oziroma drugem zastavnem upniku). Ob plačilu kupnine prodajalec celotno verigo listin izroči kupcu. V primeru, da je bilo stanovanje odkupljeno po določbah o privatizaciji stanovanj po Stanovanjskem (»Jazbinškovem«) zakonu iz leta 1991, bo za vpis v zemljiško knjigo po vzpostavitvi etažne lastnine dovolj predložiti »verigo« listin od te prodaje naprej.

Do večkratnih zaporednih prenosov lastninske pravice, ki niso vpisani v zemljiško knjigo, pride, če med strankama obstaja pravni temelj za vknjižbo prenosa lastninske pravice, ne pride pa do njene izvedbe. Oseba A najprej proda nepremičnino osebi B, ta pa jo proda naprej novemu kupcu C, PREBERI CELOTEN ČLANEK

Pomilostitev ureja Zakon o pomilostitvah (Uradni list RS, št. 23/2005- Zpom-UPB-1). Pomilostitev za kazniva dejanja, določena v zakonih Republike Slovenije, daje v skladu s tem zakonom predsednik republike. Predsednik republike daje pomilostitev tudi za kazniva dejanja, določena s kazenskimi zakoni drugih držav, če je storilec državljan Republike Slovenije in če je tako določeno v mednarodnih pogodbah. Predsednik republike ne more pomilostiti obsojenca, ki prestaja kazen zapora v Republiki Sloveniji po sodbi

Mednarodnega kazenskega sodišča. S pomilostitvijo zakonu se po imenu določeni osebi: 1. odpusti kazenski pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše obsodba; 2. odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe, določenih v zakonih Republike Slovenije. S pomilostitvijo se lahko kazenska sankcija spremeni le v okviru, kot ga določa splošni del Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Postopek za pomilostitev se začne na prošnjo ali po uradni dolžnosti.

Postopek za pomilostitev z odpustitvijo kazenskega pregona se začne le po uradni dolžnosti.

Postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti začne minister, pristojen za pravosodje.

Prošnjo za pomilostitev lahko vloži obsojenec, obsojenčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik.

Prošnja za pomilostitev se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji.

Če je prošnja za pomilostitev vložena pri kakem drugem organu, jo mora ta brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču. Obsojenec, ki prestaja kazen zapora, pošlje prošnjo za pomilostitev pristojnemu sodišču po upravniku zavoda za prestajanje kazni zapora.

Prošnje za pomilostitev ni mogoče vložiti pred pravnomočnostjo sodbe. Prošnja za pomilostitev se lahko ponovi po preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji pomilostitvi, oziroma po preteku enega leta, če je bila izrečena kazen zapora nad pet let in mora obsojenec prestati še nad pet let zapora.

Predsednik senata oziroma sodnik posameznik zavrže s sklepom prošnjo za pomilostitev:

• če jo je vložila oseba, ki nima te pravice;
• če je vložena pred potekom roka iz drugega odstavka prejšnjega člena;
• če je vložena pred pravnomočnostjo sodbe;
• če pomilostitev po zakonu ni dopustna. PREBERI CELOTEN ČLANEK

Kazenski postopek, ki je končan s pravnomočnim sklepom ali s pravnomočno sodbo, se sme na zahtevo upravičenca obnoviti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta zakon. Pravnomočna sodba se sme spremeniti tudi brez obnove kazenskega postopka:

1) če je bilo v dveh ali več sodbah zoper istega obsojenca prav­nomočno izrečenih več kazni, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku;

2) če je bila pri izreku enotne kazni po določbah o steku upoštevana kot določena (48. člen kazenskega zakonika Republike Slovenije) tudi kazen, ki je bila že zajeta v kazni, izrečeni po določbah o steku v kakšni prejšnji sodbi;

3) če se pravnomočna sodba, s katero je bila za več kaznivih dejanj izrečena enotna kazen, delno ne bi mogla izvršiti zaradi amnestije, pomilostitve ali iz drugih razlogov.

Kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo, se sme obnoviti samo v korist obsojenca. Postopek se obnovi (410. člen ZKP):

1) če se dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali na krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača;

2) če se dokaže da je prišlo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja;

3) če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu;

4) če je bil kdo za isto dejanje večkrat sojen ali če je bilo več oseb obsojenih zaradi istega dejanja, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo nekatere od njih;

5) če se v primeru obsodbe za nadaljevalno kaznivo dejanje ali za kakšno drugo kaznivo dejanje, ki obsega po zakonu več istovrstnih dejanj, navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki kažejo na to, da obsojenec ni storil dejanja, ki je obseženo s kaznivim dejanjem iz obsodbe, da pa bi to dejstvo bistveno vplivalo na odmero kazni.

V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se mora dokazati s pravnomočno sodbo, da so bile omenjene osebe spoznane za krive tistih kaznivih dejanj. Če se postopek zoper te osebe ne more izvesti, ker so umrle ali ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, se smejo dejstva iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka dokazovati tudi z drugimi dokazi.

Obnovo kazenskega postopka smejo zahtevati stranke in zagovornik; po obsojenčevi smrti pa jo smejo zahtevati državni tožilec, če je tekel postopek na njegovo zahtevo in osebe iz drugega odstavka 367. člena tega zakona (glej 411. člen ZKP).

Obnova kazenskega postopka se sme zahtevati tudi potem, ko je obsojenec kazen prestal, in ne glede na zastaranje, amnestijo ali pomilostitev.

Če sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o obnovi kazenskega postopka (412. člen), zve, da je podan kakšen razlog za obnovo kazenskega postopka, obvesti o tem obsojenca oziroma drugo osebo, ki je upravičena vložiti zahtevo.

O zahtevi za obnovo kazenskega postopka odloča senat (šesti odstavek 25. člena) sodišča, ki je v prejšnjem postopku sodilo na prvi stopnji. V zahtevi se mora navesti, iz katerega zakonskega razloga se zahteva obnova in s katerimi dokazi so podprta dejstva, na katera se zahteva opira. Če v zahtevi ni teh podatkov, zahteva sodišče od predlagatelja, naj jo v določenem roku dopolni. Pri odločanju o zahtevi v senatu ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku.

Sodišče zavrže zahtevo s sklepom, če ugotovi na podlagi same zahteve in spisov prejšnjega postopka, da jo je podala neupravičena oseba; ali da ni zakonskih pogojev za obnovo postopka; ali da so bila dejstva in dokazi, na katere se zahteva opira, navedena že v kakšni prejšnji zahtevi za obnovo postopka, ki je bila s pravnomočnim sklepom sodišča zavrnjena; ali da dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na podlagi njih dovoliti obnova; ali da tisti, ki zahteva obnovo, ni ravnal po drugem odstavku prejšnjega člena (glej 413. člen ZKP).